Vprašajte strokovnjake

 

Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Najbolj vidne so ohromitev dela telesa, motnje govora in asimetričnost obraza. Sočasno se lahko se pojavijo motnje požiranja, dihanja, vida, sluha, ravnotežja, spanja, odvajanja vode in blata. Očem najbolj skrite so motnje razumevanja, mišljenja, pomnjenja, čustvovanja…

Zaradi raznolikosti posledic se v obravnavo možganske kapi vključuje veliko število različnih strokovnjakov.

Nekateri izmed njih bodo z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.

 

dr. Vesna Radonjić Miholič, spec. klin. psih.

Področje dela: 30 letne izkušnje v programih celostne rehabilitacije oseb po možganski kapi.


Sabina Gobec, mag. farm., spec. klin. farm.

Področje dela: Varno in učinkovito zdravljenje s predpisanimi zdravili. Svetovanje pri pravilnem jemanju zdravil, ob pojavu neželenih učinkov ali morebitnih drugih težavah pri zdravljenju z zdravili.


Monika Fortner, mag. dietetike

Področje dela: v okviru tima za klinično prehrano v URI-Soča sodeluje pri predpisu posamezniku prilagojene prehrane, upoštevajoč prehransko anamnezo, klinični status, telesno sestavo in laboratorijske izvide krvi.


Daniel Globokar, dr. med. spec. fiz. in rehab. med.

Področje dela: Zdravnik z veliko empatije in dolgoletnimi izkušnjami pri celostni obravnavi bolnikov na oddelku za rehabilitacijo po možganski kapi v URI-Soča.


Prim. Tatjana Erjavec, dr. med. spec. int. med.

Področje dela: Dolgoletne izkušnje na področju rehabilitacije gibalno oviranih, predvsem z vidika varnosti in učinkovitosti programov rehabilitacije pri srčno žilnih bolnikih.


Patricija Širca Ule, prof. spec. in rehab. pedagogike, special. klin. log.

Področje dela: Terapija govorno jezikovnih težav vključno z motnjami branja in pisanja, ter sodelovanje pri obravnavi bolnikov z motnjami požiranja po preboleli možganski kapi v URI-Soča.


 

Vprašajte nas


  

Vprašanja in odgovori:

Odgovor:
Med zdravljenjem s Topamaxom so opažali zvečano pojavnost motenj razpoloženja in depresije. Ker je za vas to zdravilo zaradi preprečevanja epileptičnih napadov zelo pomembno, vsekakor svetujem, da ga kljub morebitnim neželenim učinkom redno jemljete.
Za zdravljenje depresije, ki je pogosta po možganski kapi, se običajno predpiše antidepresiv (npr. escitalopram). Dokler ne začne učinkovati (približno 2-3 tedne) včasih dodajo še anksiolitik po potrebi. Vi že jemljete anksiolitik (Frisium), kot dodatno terapijo za epilepsijo. O uvedbi antidepresiva se pogovorite s svojim zdravnikom. Ob morebitni uvedbi antidepresiva je namreč potrebno bolnike z nadzorovano epilepsijo zelo natančno spremljati.
Kar se tiče zdravil, ki jih jemljete, ni pomembnih interakcij med njimi in jih lahko vzamete sočasno. Velja tudi za Detralex in Magnex, ki ju kupite v lekarni.

Sabina Gobec, mag. farm., spec. klin. farm.

Odgovor:
Vse pohvale, da ste spremenili življenje na bolje. Le takšen način življenja zmanjša tveganje za ponovno možgansko kap ali druge bolezni srca in ožilja. Pri vrednosti holesterola je najbolj pomemben LDL holesterol. Njegova vrednost naj bi bila pod 1,8 mmol/l. Zaenkrat torej rabite Atoris. Glede na vrednost bi rabila še višji odmerek (40 mg).

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med.

Odgovor:
Možganska kap je 4 do 5 krat pogostejša pri atrijski fibrilaciji, ki se kaže kot popolnoma neredno, običajno hitro bitje srca. Pojavnost narašča s starostjo in je običajno spremljevalka drugih bolezni srca.
SVT (Supra Ventrikularna Tahikardija) ni povezana z večjo pojavnostjo možganske kapi in običajno ni nevarna. Vse najpogostejše sprožilne dejavnike za njen nastanek so pri vas že izključili. Prav gotovo pa lahko nastopi po pitju konopljinega čaja. Ljudje zelo različno reagiramo, tako na zdravila, kot na druge substance. Če prijatelj nima težav, to še ne pomeni, da vam ne škodi. Ker pijete mešanico različnih rastlin je vsebnost učinkovine konoplje različna, kar lahko razloži samo občasne težave. Prenehajte s pitjem čaja za kakšen mesec. Tako boste najlaže ugotovili morebitno povezavo.

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med.